Zima je praktično tu. Poznate občutek nog ali rok tako hladnih, da skoraj boli? Noge so tako mrzle, da jih ne čutimo, mraz pa zareže vse do kosti, v center našega telesa? Mnogo ljudi ima težave s prenašanjem nizkih temperatur, kar seveda pride precej bolj do izraza pozimi. V hladnejših mesecih me ljudje pogosto sprašujejo, kaj lahko sami naredijo, da jih ne bi tako zeblo.

Zakaj nas pozimi zebe?

Dodajanje slojev oblačil lahko občasno pomaga, prav tako vroča kopel, vroč tuš ali pa sedenje pred kaminom. Na žalost so učinki takšnega ogrevanja precej kratkotrajni in izginejo v trenutku, ko se srečamo z mrzlim zrakom. Mraz prodre skozi naša oblačila, kožo in vsa pridobljena toplota v trenutku izpuhti. Kitajska medicina razlaga zimsko obdobje kot obdobje ekstremnega Yina. Yin razlaga kot ženski element, snovnost, mraz, luno, temo in podobno. Skladno z okolico tudi naše telo deluje primarno v Yin funkciji. Pozimi moramo biti v bolj mirujočem stanju in ohranjati energijo, saj je zaradi ogrevanja telesa porabimo več, kot jo lahko dobimo iz okolice. Zima je čas počitka in samorefleksije. Zimski čas kitajska medicina tesno povezuje z ledvicami, ki prestavljajo element vode. Ledvica so odgovorna za hrambo energije Ying, istočasno pa je njihova naloga uravnavanje razmerja med Yinom in Yangom v telesu, s čimer tudi nadzorujejo spodnji predel hrbta.

Kako se lahko ogrejemo?

Kako lahko s pomočjo teh informacij bolje ohranimo svojo telesno toploto in preprečimo vdor mraza v telo, še posebno v okončinah? Prvo in najbolj pomembno načelo ohranjanja telesne toplote pozimi je, da imamo spodnji del hrbta in trebuh vedno na toplem. Križ je direktno povezan z ledvicami, ki kontrolirajo razmerje med Yinom (mraz) in Yangom (vroče). V tem predelu se prav tako nahaja stičišče živčevja, za katerega je pomembna toplota. Če je predel izpostavljen nizkim temperaturam se naše telo še dodatno trudi dodajati več toplote, kar škodi celotni prekrvavitvi telesa. Uporabimo lahko topel ledven pas, ki je lahko iz kateregakoli toplega materiala, nošenje pa je praktično neopazno. V primeru redne uporabe vam lahko skorajda obljubim, da vam bo bolj toplo. V zimskem času je počitek izrednega pomena, veliko bolj kot pa v drugih letnih časih. Okolje nam nudi manj energije, v času zelo nizkih temperatur oziroma kadar je zunaj minus, smo veliko hitreje utrujeni, mnogi niti ne zapustijo hiše zaradi tega. Zelo moramo biti pozorni na to, koliko energije uporabimo in poskrbeti, da se ne iztrošimo. Če se vam dogaja, da ste pozimi bolj utrujeni kot pa jeseni ali spomladi, je to normalno. Pomembno pa je, da se poslušamo in poskrbimo, da imamo dovolj počitka, tudi če to pomeni, da spimo kakšno uro dlje v primerjavi z ostalim delom leta. Počitek in ledveni pas za nekatere vseeno ne bodo zadostna rešitev. Pri nekaterih ljudeh lahko samo lajšajo občutke hladu, ne odpravijo pa notranjega vzroka. Kako si lahko torej še bolj pomagamo? Kot rečeno, se telo v zimskem času orientira v skladu z Yin elementom, ki predstavlja snovnost. Naše telo je zdaj bolj kot kadarkoli med letom zaposleno z nalogo preživetja v težkih razmerah. V oporo telesu je lahko pravilna prehrana, ki v telo vnaša Yang energijo. Vsi poznamo rek: »Si, kar ješ.« Pozimi to pomeni, če jemo toplo hrano, nam bo v splošnem bolj toplo.

Kaj pa prehrana pozimi?

Navajam kratek seznam živil, ki bi se jim morali izogibati ali pa bi jih morali pogosteje uživati v zimskem času:

• Mrzla hrana, ki bi se ji bilo bolje izogniti v zimskem času:
  • Banane, grenivke, kaki, zelena solata, soja, radič, paradižniki, lubenice.
• Hladna hrana, ki je redko primerna v zimskem času:
  • Proso, ječmen, pšenica, ajda, jajčevci, kumare, zelena, brokoli, cvetača, špinača, grah, hruške, jabolka, ananas, jagode, pomaranče, večina gob, večina mlečnih izdelkov.
• Nevtralna hrana, ki jo lahko uživamo redno:
  • Riž, koruza, sladki krompir, krompir, repa, korenje, zelje, pesa, fižol, sezam, šitake gobe, fige, limone, olive, grozdje, večina oreščkov, svinjina, govedina, morski škampi, raca, goska, jajca.
• Topla hrana, ki je pozimi najbolj priporočljiva:
  • Sladka paprika, čebula, por, mlada čebula, šparglji, datlji, buče, marelice, breskve, češnje, granatno jabolko, orehi, dagnji, krap, jastog, sladkovodni škampi, kozje mleko, kumina, klinčki, komarček, česen, svež ingver, koper, muškatni orešček, janež.
• Vroča hrana, za katero priporočamo redno, vendar ne prepogosto uživanje:
  • Črni poper, cimet, ingver v prahu, čili, gorčična semena.

Zelo pomemben je način priprave.

Surova hrana je ponavadi mrzla, medtem ko kratko kuhanje na sopari doda malo toplote. Kratko kuhanje (nekaj minut) ali hitro praženje hrano še bolj pogreje, medtem ko dolgotrajno kuhanje ali pečenje lahko stopnjujemo samo še s cvrtjem. Pri izbiri hrane moramo biti torej pozorni tudi na način priprave, da v telo vnesemo ravno pravšnjo količino toplote. Seveda vsi načini kuhanja in vse vrste živil ne ustrezajo popolnoma vsem, vsakdo potrebuje osebno prilagoditev glede na neravnovesja v posameznikovem telesu. Če želite izvedeti več o tem, kako lahko sami sebi najbolje pomagate, nas prosim kontaktirajte. Želim vam prijetno in toplo zimo! Elad Einav, Komplemed